- 02.03.2016
»Naj najprej ukinejo vinjete in delajo potem študije«
V torek zvečer je v dvorani doma KS Semedela potekal posvet svetnikov KS Semedela in Za gradom s poslancem državnega zbora Markom Ferlugo o problemih tranzitnega prometa čez Markovec, potrebi po ukinitvi vinjet na obalni hitri cesti in obalni cesti me Koprom in Izolo. Na posvet so bili povabljeni tudi predstavniki krajevnih skupnosti Škofije in Bertokov. Iz Škofij so bili na posvetu predsednik sveta Edmond Gašpar, Damjan Pečarič in Rade Vilimanovič. Večer je vodil predsednik KS Za gradom Zlatko Gombar.
Posveta bi se sicer morali udeležiti štirje obalni poslanci, vendar je zaradi seje državnega zbora uspel priti samo Marko Ferluga iz stranke SMC. Povedal je, da si prizadeva iskati prometne rešitve v slovenski Istri, poslanci SMC so bili aktivni pri lanski pobudi izolskega in koprskega župana Igorja Kolenca in Borisa Popoviča za lokalno vinjeto, ki so jo ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču podrobno predstavili. Žal ta sprememba v koaliciji ni dobila zadostne politične podpore. Zdaj se čaka na Dars in študijo o smiselnosti lokalne vinjete. Potem bo v ustreznem odboru ponovno sprožena razprava o lokalnih vinjetah.
Večina razpravljavcev je izražala nezadovoljstvo, kako se pri nas delajo ceste in kako se zanemarja interes prebivalcev, okolja, kako se ves čas obljubljajo neke študije in rešitve, razmere pa se samo poslabšujejo. Zlasti pa se ne upošteva ljudi, ki ob teh cestah živijo in morajo prenašati vse negativne posledice nespametnih odločitev različnih oblasti. Tudi zato je bila obalna hitra cesta pripeljana do morja, kar je bilo nesprejemljivo, razdelila je mesto Koper in še vedno povzroča nove in nove probleme.
Največ izkušenj z opisanim imajo prebivalci KS Bertoki in Škofije. Kot je povedal Edmond Gašpar so bili ob pripravi načrtov in realizaciji prostorske umestitve objekta HC ob stari državni cesti (DC) ogoljufani (v začetku novega tisočletja). Načrt so podprli, ker je bila predvidena dolgoročna prometna razbremenitev s tranzitnim potniškim in tovornim prometomvseh naselij ob njej ter boljša in hitrejša prometna komunikacija lokalnega prebivalstva v širšem prostoru. S gradnjo hitre cesto so odvzeli tudi nekatere dele državne ceste in takrat zato obljubljali, da hitra cesta ne bo nikoli plačljiva. Uvedba vinjetnega sistema je vrnila velik del že tako povečanega prometa nazaj v naselja, dnevno se po njem vozi čez 16.000 vozil, hkrati pa ni bilo poskrbljeno za zakonsko določeno vzporedno državno cesto nižjega ranga.
Enako se je zgodilo v Bertokih in se zdaj dogaja na Markovcu.
Zato je večinsko mnenje prebivalcev prisotnih KS, da nasprotujejo vsakršnemu cestninjenju. “Lokalne vinjete za nas niso rešitev. Zagovarjali bomo zgolj ukinitev vinjetnega sistema. Cilj države bi moral biti usmerjanje prometnih tokov in ne pobiranje cestnine. Z vinjetami povzročamo samo gospodarsko škodo našemu turizmu,” je dejal Gašpar.
Ali kot je na koncu dejal eden od razpravljavcev: »Naj ukinejo vinjete za eno leto in potem analizirajo celovite učinke.« Torej direktne in indirektne: kaj bo brezplačna hitra cesta prinesla prebivalcem, gostincem, trgovcem in drugim ponudnikom storitev; koliko bo čistejše okolje, koliko več denarja bo ostalo na območju in koliko manj ga bo zaradi plačila vinjet.
Sicer pa aktivnosti za ureditev prometa skozi Škofije in za ukinitev vinjet na hitri cesti tečejo že dolgo, o čemer priča obsežna dokumentacija ter se bodo nadaljevale. Posvet s primorskimi poslanci, ki jim bo problematika in konkretni predlogi rešitev nazorno prikazani, bo na Škofijah predvidoma v mesecu dni.
Barbara Verdnik