Iz aktov MOK in RS
KRAJEVNA SKUPNOST V STATUTU MESTNE OBČINE KOPER
141. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.
Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti.
V pravnem prometu nastopa krajevna skupnost v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
142. člen
V krajevni skupnosti njeni prebivalci zadovoljujejo svoje skupne potrebe in interese na komunalnem, socialnem, kulturnem, športno-rekreacijskem in drugih področjih.
143. člen
Krajevna skupnost po svojih organih ureja in opravlja krajevne zadeve, zlasti pa:
upravlja s svojim premoženjem in gospodari s premoženjem, ki ga ima v upravljanju;
skrbi za razvoj na območju krajevne skupnosti;
sprejema program razvoja krajevne skupnosti;
v skladu s predpisi sodeluje v postopku oblikovanja in sprejemanja prostorsko izvedbenih aktov, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti;
skrbi za izgradnjo in vzdrževanje javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin;
gradi in sodeluje pri gradnji komunalnih objektov in naprav;
daje predloge službam socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
sodeluje pri pospeševanju vzgojno izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene, turistične, kulturne in drugih dejavnosti na svojem območju;
daje predloge organom občine za ureditev zadev, ki se nanašajo na zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev krajevne skupnosti;
ureja druge javne zadeve, pomembne za krajevno skupnost.
Krajevna skupnost opravlja tudi naloge, ki jih nanjo prenese občina. Občina za njihovo izvajanje zagotavlja ustrezna sredstva.
Z odlokom se lahko podrobneje določijo naloge, ki so s tem statutom prenešene ali pa se prenesejo v izvajanje krajevne skupnosti.
144. člen
Za usklajevanje interesov krajevnih skupnosti ter za obravnavo določenih skupnih vprašanj in nalog oblikuje župan svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ, ki ga sestavljajo predsedniki svetov vseh krajevnih skupnosti.
Župan skliče svet predsednikov krajevnih skupnosti po potrebi, mora pa ga sklicati ob obravnavi predloga proračuna občine.
145. člen
Kadar občinski svet odloča o zadevah, ki se nanašajo samo na interese prebivalcev posamezne krajevne skupnosti, mora predhodno pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti, ki ga mora predložiti do seje občinskega sveta, na kateri je na dnevnem redu predvidena obravnava takega vprašanja.
V primeru, da gre za poseg v prostor, ki je širšega pomena in svet krajevne skupnosti ni dal pozitivnega mnenja za tak poseg, je za odločitev o tem potrebna večina vseh članov občinskega sveta.
146. člen
Svet krajevne skupnosti je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti krajevne skupnosti.
147. člen
Člane sveta krajevne skupnosti, ki morajo imeti stalno bivališče v krajevni skupnosti, izvolijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti. Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti se izvoli za štiri leta.
Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi krajevne skupnosti.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Volitve članov sveta krajevne skupnosti se izvedejo po določbah zakona.
Sredstva za izvedbo volitev zagotovi občina.
148. člen
Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet s sklepom glede na število prebivalcev v krajevni skupnosti, tako da svet krajevne skupnosti šteje naslednje število članov:
- najmanj 5 članov v krajevni skupnosti z do 500 prebivalcev,
- najmanj 7 članov v krajevni skupnosti z do 1000 prebivalcev,
- najmanj 9 članov v krajevni skupnosti z do 3000 prebivalcev,
- najmanj 11 članov v krajevni skupnosti s preko 3000 prebivalcev.
V narodnostno mešanih krajevnih skupnostih ima italijanska narodna skupnost v svetih krajevnih skupnosti desetino skupnega števila članov sveta krajevne skupnosti oziroma najmanj enega.
Člani sveta krajevne skupnosti se volijo po večinskem načelu.
149. člen
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.
150. člen
Glede odločanja sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe 26. člena tega statuta.
151. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti, zlasti pa:
sprejema statut krajevne skupnosti in druge splošne akte;
sprejema programe svojega dela;
predlaga finančni načrt in pripravi zaključni račun krajevne skupnosti;
voli predsednika in podpredsednika sveta;
imenuje volilno komisijo in po potrebi delovna telesa ter vaške oziroma četrtne odbore, če tako določa statut krajevne skupnosti;
oblikuje mnenja in predloge za občinski svet o zadevah iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti;
sklicuje zbore krajanov;
odloča o uporabi sredstev, s katerimi razpolaga krajevna skupnost;
odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti občine in statutom krajevne skupnosti.
152. člen
Svet krajevne skupnosti lahko za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo predlogov odločitev, ki jih sprejme svet krajevne skupnosti, ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Svet krajevne skupnosti lahko kot svoja posvetovalna telesa ustanovi tudi vaške in četrtne odbore. Člane teh odborov imenuje in razrešuje svet krajevne skupnosti. S statutom krajevne skupnosti pa se lahko določi, da jih imenujejo in razrešujejo na svojih zborih prebivalci delov krajevne skupnosti. S statutom krajevne skupnosti se določijo naloge, organizacija in način dela vaškega oziroma četrtnega odbora. Če tako določa statut krajevne skupnosti, mora svet krajevne skupnosti pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na posamezen del krajevne skupnosti, obvezno pridobiti mnenje vaškega oziroma četrtnega odbora.
Celoten statut in splošne akte MOK je mogoče dobiti na naslovu: http://www.koper.si/
KS V ZAKONU O LOKALNI SAMOUPRAVI
18. člen
Na območju občine se lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. Pri notranji členitvi mora občinski svet upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.
19. člen
Organ ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine. Način izvolitve članov sveta ožjega dela občine določa zakon.
Član sveta ožjega dela občine ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine.
Za zaposlene javne uslužbence v službi ožjega dela občine, ki je pravna oseba, se uporabljajo predpisi za javne uslužbence v občinskih upravah.
Statut občine lahko določi, da ožji del občine nima organa iz prvega odstavka tega člena.
Če s statutom občine niso ustanovljeni ožji deli občine ali če statut občine določi, da ožji del občine nima sveta, lahko občinski svet ustanovi krajevne, vaške ali četrtne odbore v skladu s tretjim odstavkom 30. člena tega zakona.
19.a člen
Število članov sveta ožjega dela občine določi občinski svet. Glede odločanja sveta ožjega dela občine se smiselno uporablja določba prvega odstavka 35. člena tega zakona. Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela občine.
Svet ožjega dela občine lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine. Če tako določa statut občine, mora občinski svet pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na ožji del občine, pridobiti mnenje sveta ožjega dela občine.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta ožjega dela občine brez pravice glasovanja.
Statut občine lahko določi, da so posamezne odločitve sveta ožjega dela občine veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
19.b člen
Ožji del občine, ki ima svet, opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce in ki so mu prenešene v izvajanje s statutom občine. Statut občine lahko prenese v izvajanje ožjemu delu občine zlasti naloge, ki se nanašajo na:
– lokalne javne službe,
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje ožjim delom občine določijo z odlokom.
19.c člen
Statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma z odlokom iz drugega odstavka 19.b člena tega zakona.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, ga zastopa njegov svet. Statut občine lahko določi, da zastopa ožji del občine predsednik njegovega sveta. Pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti ožjega dela občine subsidiarno odgovarja občina.
Če ožji del občine, ki je v skladu s statutom občine pravna oseba, preneha obstajati ali če mu preneha pravna subjektiviteta, njegove pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
V primeru, da ožji del občine ni pravna oseba, lahko statut občine določi, da v okviru nalog ožjega dela in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju odločitev sveta ožjega dela občine zastopa svet ožjega dela občine ali njegov predsednik. Pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
19.č člen
Ožji del občine se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki ožjega dela občine morajo biti zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
Če ožji del občine ni pravna oseba, način financiranja njegovega delovanja določi občinski statut. Sredstva za izvajanje nalog ožjih delov občine se zagotovijo v občinskem proračunu.
Celoten zakon je na tej povezavi: http://www.uradni-list.si/1/content?id=82670