O strpnosti in sožitju pri predsedniku države

Predsednik države Borut Pahor je 10. junija gostil okroglo miza "Zagotovljene pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti in njihovo uresničevanje".

Organizirana je bila  na pobudo obeh poslancev poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti , ki sta svoji uvodni misli predstavila tudi v svojem materinem jeziku. Poslanec Roberto Battelli se je predsedniku republike Borutu Pahorju zahvalil za organizacijo tega pomembnega dogodka, ki mu prav to, da je pod okriljem predsednika republike, daje poseben pomen in težo."Namen današnjega posveta ni v vprašanju, katere pravice je potrebno zagotoviti avtohtonima narodnima skupnostma, temveč v dolgotrajnem in razširjenem neuresničevanju, ignoriranju iz same ustave izhajajočih norm, ki urejajo pravice in položaj avtohtonih narodnih skupnosti v družbi", je bil jasen poslanec italijanske narodne skupnosti in hkrati predsednik Komisije Državnega zbora RS za narodni skupnosti Battelli. 

V razpravi so sodelovali predstavniki obeh narodnostnih manjšin s področja politike, znanosti in kulture ter predstavniki posameznih državnih in vladnih institucij, ki v praksi skrbijo za izvajanje zapisanega. Med povabljenimi je bila tudi krajanka in svetnica Valentina Petaros Jeromela.

Prisotni so se strinjali, da Slovenija sodi v evropskem merilu v sam vrh uveljavljanja visokih demokratičnih standardov pri sistemskih rešitvah zagotavljanja pravic avtohtonih narodnih skupnosti, vendar v zadnjem času skupaj ugotavljamo, da se zapisane pravice v vsakodnevnem življenju ne izvajajo v celoti, njihovo uresničevanje celo nazaduje, pa tudi nadzor nad tem je nezadosten. Ključni problemi so predvsem zanemarljivo uveljavljanje jezikov narodnosti na narodnostno mešanih območjih in nezadosten obseg izobraževanja, predvsem za potrebe izvajanja pravic obeh skupnosti. Med temeljne vzroke za tako stanje pa so navzoči uvrstili predvsem pomanjkanje učenja in uveljavljanja vrednot multikulturnosti, spoštovanja različnosti in strpnosti v Sloveniji nasploh. Zato so takšne pogovore, kot je bil današnji, ocenili kot izjemno pomembne za ozaveščanje širše slovenske javnosti, da na tem področju problemi obstajajo in da moramo za njihovo resnično odpravljanje očitno najprej doseči neke vrste miselno prenovo. Avtohtoni narodni skupnosti predstavljata namreč obogatitev tako območja, kjer živijo njuni pripadniki kot celotne države. Strpnost, medsebojno razumevanje in sožitje bivanja, spoštovanje razlik in posebna skrb večine za pravice manjšin kot civilizacijski dosežek so vrednote, ki niso dane enkrat za vselej. Zanje si je potrebno nenehno prizadevati.