- 08.03.2017
Ob dvajsetletnici naših Valmarink
Prostorna škofijska dvorana je bila v soboto, 4. marca, več kot nabito polna. O tem pričajo mnogi posnetki. Nemogoče je z besedo pričarati bogastvo večera, tisto živo dogajanje v besedi, sliki in petju, ki se je odvijalo na odru in razveseljevalo vse prisotne. Valmarinke so v sliki, topli domači besedi in s pesmijo predstavile svojo ustvarjalnost, ki je nastajala in zorela polnih dvajset let, od 1997 do današnjih dni. V njih je toliko vneme, toliko darov in ljubezni , upajmo in želimo, da še za dolgo naprej.
Polnih dvajset let negujejo in oživljajo istrske posebnosti minulega in tudi današnjega časa. To dokazujejo njihove domiselne in izvirne pustne maske, s katerimi so na maškaradah na Opčinah, v Kopru in drugje požele lepa priznanja. Težko si je predstavljati, koliko časa in energije je vse to zahtevalo. Neštetokrat so nas Škofjote v pustnem času skupaj z edinim Valmarincem - harmonikarjem razveseljevale celo od vrat do vrat . Kdor obiskuje domače kulturne prireditve, npr. narečne večere, jih je slišal, kako prepričljivo igrajo kako življenjsko zgodbo in kako lepo „čokolajo“ po domače. Na škofijskem prazniku vina in oljk pa se rade predstavijo s svojimi enkratnimi vezeninami, ki lepšajo njihove domove in še marsikateri drugi dom.
Vse to in še več smo videli in slišali na prazničnem večeru naših Valmarink. Dovoljujem si reči, da so najžlahtnejše srce KD Istrski grmič. To žlahtnost so s petjem počastili tudi prikupni Hrušiški fantje, Oktet Aljaž iz Sv. Antona in kantavtor Rudi Bučar s svojimi Frčafelami in s svojo pevsko neposrednostjo. Je treba še kaj dodati? Seveda, še Anico Vitez, ki je imenitno vodila večer, in Anico Kocjančič, ki je pomembna gonilna in povezovalna moč v skupini. Na koncu so bile Valmarinke in njihov simpatični Valmarinc Bojan Puklavec dobesedno zasuti s cvetjem. Veselo in praznično razpoloženje se je še dolgo nadaljevalo ob bogato obloženih mizah. Bil je večer vreden najlepšega spomina.
Vera Vezovnik