Posvet z rešitvami

V avli zadružnega doma na Škofijah je v ponedeljek potekal zelo zanimiv in vsebinski posvet s poslanci Državnega zbora mag. Lilijano Kozlovič , Markom Ferlugo in Robertom Battellijem. Vodil ga je predsednik sveta KS Škofije Edmond Gašpar, udeležili so se ga tudi predstavniki nekaterih drugih KS v občini.

Največ časa so razumljivo posvetili prometnim težavam, ki jih je povzročila uvedba vinjet leta 2008 Škofijam in tudi drugim krajevnim skupnostim, ki ležijo ob hitri cesti. Govorili so o nujnosti vpliva lokalnih oziroma krajevnih skupnosti in s tem prebivalcev na odločanje o sprejemanju proračuna, ki bi moral zagotavljati enakomeren in enakopraven razvoj vseh delov občine. Gre za pobudo o nujnosti participatornega sprejemanja proračuna. V zadnji točki pa so se dotaknili strategije ravnanja s prostorom oziroma prostorskim načrtovanjem, ki ga v koprski občini že dolgo pogrešajo.

Najprej lokalne vinjete 

Predsednik sveta je v uvodu s prezentacijo prikazal prometni nered na bivšem mejnem prehodu Škofije, ki se potem zato, ker država ni poskrbela za ustrezno vzporedno cesto, nadaljuje po vseh cestah skozi krajevno skupnost. Nanizal je vse argumente za izvzetje hitre ceste H 5 Škofije - Koper iz vinjetnega sistema in druge potrebne ukrepe.

V KS Škofije je odbor za infrastrukturo že pred časom pripravil tudi temeljit seznam nujno potrebnih kratkoročnih ukrepov za umirjanje prometa in večjo varnost, ki je bil posredovan poslanki SMC Lilijani Kozlovič in Direkciji RS za infrastrukturo. V petek, 6. maja, sta predstavnici DRI opravili ogled, na posvetu pa je poslanka že napovedala konkretne rešitve, o katerih bo objavljen poseben prispevek.

Udeleženci posveta so od poslancev slišali, da bo po vsej verjetnosti prišlo do enoletne poskusne uvedbe mnogo cenejših lokalnih vinjet za celotno obalno hitro cesto in študije o primernosti takšne rešitve. Spomnili so, da v času sprejemanja vinjetnega sistema (julij 2008) ne občina ne krajevne skupnosti niso bile aktivne, da bi z argumenti dosegle izvzetje obalne ceste iz vinjetnega sistema, zdaj pa je to mnogo težje. Zato si želijo, da bi jim prizadeti prebivalci posredovali čim več dodatnih argumentov, s katerimi bi lahko na državni ravni zagovarjali odpravo vinjet. 

Pravica občanov do odločanja v občini 

V nadaljevanju je Edmond Gašpar prikazal zakaj bi bilo nujno, da se v občini kot je koprska oziroma povsod uveljavi participatorni proračun, torej takšen, ki je sprejet na podlagi potreb vseh delov občine in njenih prebivalcev. Medtem, ko je imelo namreč mesto Koper oziroma njegov del v zadnjih 12 letih izjemen investicijski ciklus, ki je pripomogel k temu, da je zadolženost občine med najvišjimi v državi, imajo ostale, predvsem zaledne KS, slabe ali celo nerešene osnovne življenjske pogoje: kanalizacijsko omrežje, neutrjene ceste, slabo tlačno oskrbo vode; obstajajo tudi zaselki, ki nimajo javnega vodovoda, neurejen javni prevoz, ki ga občina ni pripravljena subvencionirati, urejanje okolja  s strani javne gospodarske službe velja zgolj za ožji del mesta.

Poslanci in prisotni so soglašali, da je bistvo lokalne samouprave prav v pravicah občanov, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev v občini. Dogovorili so se za posebno predstavitev pripravljene državne strategije razvoja lokalne samouprave v koprski občini s strani ministrstva za javno upravo, saj bo v skladu s tem dokumentom nastajala nova zakonodaja, ki bi lahko bolje uredila to področje. V njej je predviden tudi večji nadzor nad delom občinskih vodstev. 

S prostorom brez načrtov in strategije 

Neurejeno je tudi področje prostorskega načrtovanja. Tako je MOK sprejela sklep o pristopu k izdelavi OPN že leta 2007, a do danes ni izdelana niti strategija razvoja (družbenega, gospodarskega, demografskega...), kaj šele Občinski prostorski načrt. Tako prostorsko urejanje določajo stari akti iz sredi 90. let prejšnjega stoletja (pred skoraj 30 leti) in PUP. Občina prodaja zemljišča, ki so v zazidljivih območjih teh aktov in podpira razpršeno pozidavo s vsemi kasnejšimi komunalnimi problemi. S tem tudi v prihodnosti onemogoča prostorsko urejanje posamezne krajevne skupnosti, smiselno umeščanje centralnih dejavnosti, zelenih in rekreativnih površin in drugo.

Posvet se je končal s sporočilom, da se od poslancev pričakuje uveljavljanje take ureditve, ki omogoča enakopravnost državljank in državljanov v državi, med občinami in v sami občini ter z dogovorom, da je potrebno s sodelovanjem med prebivalci lokalnih skupnosti in poslanci nadaljevati. Konstruktivni pogovori in izmenjava izkušenj ter argumentov lahko namreč vplivajo na hitrejše in boljše urejanje stvari. Čez nekaj mesecev bi lahko pripravili že nov posvet.

Besedilo in foto: BV