Sobota za krajevni praznik

Bliža se praznik Krajevne skupnosti Škofije 1. december, ki bo letos še posebej slavnosten, saj od ustanovitve prvega odbora OF v slovenski Istri na Plavjah mineva že 75 let. V hiši Jožeta Jamška je bil med ustanovitelji takrat tudi Oskar Kovačič, po katerem nosi ime naša osnovna šola.

Prazniku KS Škofije bo namenjena cela sobota, 3. decembra, ko bo zjutraj najprej tradicionalen pohod, zvečer pa bo prireditev v zadružnem domu.

Zbor udeležencev pohoda bo  pri spomeniku NOB na Sp. Škofijah ob 9. uri, od koder bodo krenili ob 9.30 uri. Ustavili se bodo pri spominski plošči Cvetka in Ivana Škrlja v Urbancih,  pri plošči Danila Pregarca na Badihi,  pri plošči na Plavjah, posvečeni prvemu odboru OF v slovenski Istri in  pri spomeniku NOB na Plavjah.  Potem se bodo vrnili do zadružnega doma na Sp.Škofijah in  se okrepčali ob spremljavi harmonike, ki jo bo neutrudno preganjal  član ZB za vrednote NOB, tovariš Anton Rakar.  Pohod bo vodil Bojan Rovšek.

Pohod v sodelovanju s KS organizirata Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper in KO ZB za vrednote NOB Škofije.

Večerna prireditev se bo začela ob 19. uri v dvorani zadružnega doma in bo krajanom ter povabljenim gostom ponudila bogato vsebino  za okuse različnih generacij. Njena rdeča nit bo spoštovanje tradicije in vrednot iz preteklosti, ko so se pribivalci teh krajev in cele Primorske dolga leta upirali fašizmu ter izborili svobodo.

Slavnostni govornik  bo izjemen primorski in slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Igralci KZD Triglav bodo prikazali kratko igro “Od Rapalske pogodbe do zmage”, potem pa bomo prisluhnili pesmim upora, ki jih doživeto predstavijo in zapojejo pevke ženskega pevskega zbora Kombinat. Prireditev  bo vodil, povezoval in odigral oziroma zapel “Partizana” znani slovenski raper Darko Nikolovski.

Objavljamo kratek odlomek iz  knjige »Slovenska Istra v boju z svobodo«, pri nastanku katere je sodeloval tudi krajan Raul Šiškovič. V njej so navedena imena pogumnih žena in mož, ki so za skupno dobro tvegali svoja življenja:

»Anton Šibelja-Stjenka, primorski rojak, predvojni komunist iz Tomačevice na Krasu, je po izpustitvi iz tržaškega zapora Coroneo že avgusta 1941 organiziral protifašistične sestanke na Miljskih hribih in v vzhodni tržaški okolici. Ti sestanki še niso bili v okviru OF, imeli pa so predvsem cilj izvesti sabotažne, napisne in druge akcije, s čimer bi opozorili fašiste pred bližajočim se drugim tržaškim procesom, da še obstaja in deluje protifašistična organizacija, kljub tolikim represivnim ukrepom. Sestankom so prisostvovali italijanska komunistka Alma Vivoda iz Milj, Doro Furlanič s Spodnje Škofije in Bruno Klarič z Zgornje Škofije ter Bruno Brajnik iz Čampor. Dogovorili so se, da bo Bruno Brajnik organiziral sabotažno skupino v Miljskih hribih, Doro Furlanič pa na škofijskem območju.

Prva pomembna naloga, ki so jo izvedli, je bila organizirati ustanovni sestanek prvega odbora OF 1. decembra na Plavjah, v hiši krojača Jožeta Jamška, predvojnega protifašista. Po dogovoru so se ga udeležili Oskar Kovačič in predstavniki več vasi s škofijskega in dolinskega območja: Jože Jamšek, Jože Miklavčič s sinom Josipom, Aničet Loredan, Jože Vatovec in Avgust Brajnik s Plavij, Doro Furlanič in Bruno Klarič s Škofij, Danilo Pregarc, Anton Petaros iz Ricmanj pri Trstu.«

Ob tej priložnosti se spominjamo tudi Danila Pregarca – Zmaja ki se je rodil leta 1909 v Logu (občina Dolina). Po poklicu je bil delavec. Padel je 19.3.1945 na Badihi, to je v KS Škofije.

Med drugim je bil v tistih vojnih letih sekretar 5. ali dolinskega rajonskega komiteja in politični sekretar  Okrajnega komiteja KPS za socerbski okraj.

Ko so bile volitve v Krajevne narodnoosvobodilne odbore, so obenem izvolili tudi odposlance za Okrajne narodnoosvobodilne skupščine. Danilo je bil eden od izvoljenih odposlancev za socerbski okraj. Vsi so bili v NOB preizkušeni aktivisti. Bili so večinoma ilegalni politični delavci, znani domačinom; pogosto tudi okupatorju. Prvo zasedanje skupščine je bilo 8.11. 1944 v Borštu pri Trstu. Danilo je bil izvoljen za podpredsednika.

Padel je pod streli okupatorja 19.3.1945 ne daleč od tu, kjer je postavljena obnovljena spominska plošča."