Spomin na Dora Furlaniča (1912 – 1974)

Povsem naravno je, da so današnja naša dejanja in razmišljanja drugačna od nekdanjih časov. Toda v tej naši sedanjosti  so tudi sadovi prejšnjih rodov. Brez njih bi bile Škofije  danes drugačne. Zagotovo bi pri nas in še masikje v Istri prevladovala neka druga govorica, če ne bi bilo med nami ljudi, kakršen je bil tudi Doro Furlanič. Za ohranitev spomina nanj je na njegovi rojstni hiši na Sp. Škofijah vgrajena spominska plošča.

Člani škofijske krajevne organizacije Združenja protifašistov, borcev in simpatizerjev NOB ter veteranov v vojni za Slovenijo  smo se zbrali v četrtek, 20. aprila,  ob plošči, ki je vzidana na pročelju hiše. Dorotu v spomin smo priredili krajši kulturni program in predstavili najpomembnejše iz Dorovega predvojnega in medvojnega časa.

Doro je že v mladosti spoznal, kaj je fašizem in kaj je izkoriščanje. Delal je v tržaški ladjedelnici in se kot mladenič zgodaj vključil v delavsko in protifašistično delovanje, ki so ga vodili komunisti in drugi delavski organizatorji iz miljksega in tržaškega območja.  Triindvajsetletni Doro se je leta 1935 prvič za nekaj dni znašel v koprskem fašističnem zaporu in prestal huda zasliševanja. Tri leta zatem je bil drugič aretiran in se je znašel v tržaškem zaporu, kjer so ga do nezavesti mučili štiri dni in noči. Obsojen je bil na policijsko konfinacijo in pregnan na otok Ventotene in na otok Ustica (sredi Tirenskega morja).

Ko se je  leta 1941 začel narodnoosvobodilni boj proti okupatorjem naše zemlje, je bil Doro skupaj z drugimi Škofjoti organizator osvobodilne fronte (OF) in pogumen pripadnik oboroženega upora. Sodeloval je pri ustanavljanju odborov OF v slovenski Istri in tudi pri sabotažnih akcijah. Leta 1942 so ga ponovno aretirali. Ko je  Italija  kapitulirala (september 1943), je bil spet prost in se pridružil prekomorskim brigadam.  Bil je borec 5. prekomorske brigade, v kateri je opravljal tudi nalogo komisarja čete 3. bataljona.  Tudi po koncu vojne je Doro predano sodeloval v tedanjem političnem in družbenem dogajanju, saj je bilo treba našo pravico izbojevati še z diplomatskim in političnim dokazovanjem. Za dolgoletno uporništvo v boju za pravičnejši svet in svobodo mu je bila podeljeno priznanje prvoborca.

Minuli zgodovinski čas je zapisan v knjigah, upodobljen je s spomeniki in spominskimi ploščami. Toda pomembno je, da krajani poznamo in spoštujemo tudi  domače zaslužne ljudi, kakršen je bil Doro Furlanič.

V imenu vseh zbranih se lepo zahvaljujem Dorovim svojcem, ki so nas tisti lepi četrtek prijazno sprejeli in pogostili.

                                                                                                         Vera Vezovnik