Starodobniki v soboto na Škofijah

Društvo ljubiteljev starodobnih vozil in plovil ADRIA Classic iz Kopra v soboto 17. junija, organizira 21. ADRIA Classic rally starodobnih motorjev in avtomobilov. Po dogovoru s KS Škofije se bodo vozila ustavila na Škofijah ob 13.25 uri,  kjer se bodo fotografirali ob Morganovi črti. Letos je namreč 70 let od ustanovitve STO.

Mednarodna prireditev, ki bo veljavna tudi za prvenstvo Zveze SVS, bo potekala  ob obali in po slikovitih predelih notranjosti slovenske Istre. Prireditev bo z obiskom posameznih točk in primernim informiranjem udeležencev, obeležila 70 letnico ustanovitve Svobodnega Tržaškega Ozemlja (STO), ki je v tistem času močno zaznamoval življenje v naših krajih.

Start 21. ADRIA Classic rally-a bo na parkirišču ob Tomažičevi ulici 18, ne daleč od hotela Delfin v Izoli. Dolžina proge bo približno 81 km. Prvo vozilo bo odpeljalo ob 10 uri 01 minut v smeri Strunjana, do prvega postanka na razgledni lokaciji na Belvederju.  Nato naprej do piranskega obzidja, kjer bo panoramski ogled bližnjih in daljnih krajev. Vožnjo bodo nadaljevali skozi Portorož in Lucijo, potem v smeri Izole, nato skozi Semedelo nad Koprom. Sledi spust vozil v smeri Bertokov, do Pobegov kjer bo konec 1. etape s pogostitvijo v tamkajšnji gostilni Jakomin.

Štart 2. etabe bo v smeri Škofij, kjer bo postanek neposredno ob mejni črti, ki je ločevala cono A in cono B v Svobodnem Tržaškem Ozemlju. Naredili bodo spominsko sliko z ameriškim vojakom in Jeepom, nato nadaljevali pot v Ankaran. Tu bo postanek na lokaciji ob morju ter pogostitev in sprejem udeležencev v sodelovanju z občino Ankaran. Vračali se bodo skozi mestno jedro Kopra in Izole ter prireditev strnili s ciljem v hotelu Delfin v Izoli.

Svobodno tržaško ozemlje  ali  STO je bil teritorij pod kontrolo  Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954  obstajal ob severnovzhodni obali Jadranskega morja. Poleg Trsta, ki je bil sedež STO, je obsegal obalni pas med kraško planoto in morjem. 

Naš krajan Leander Cunja je tako zapisal:”Stanje po vojni pa razen miru ni takoj prineslo urejenih razmer.  Tako  sta bili najprej  bivša Julijska krajina ( 1945 – 1947) in nato še Svobodno tržaško ozemlje ( 1947 – 1954 )  razdeljeni na »cono A » pod angloameriško  in »Cono B« pod jugoslovansko vojaško upravo.  Meja med zasedbenima območjema je devet let potekala tudi po okolici Škofij in Plavij z vsemi mogočimi vedno večjimi omejitvami za prehajanje  Morganove črte, ki so že nekoliko spominjale na takratno zloglasno »železno zaveso« sredi povojne Evrope. Že prejšnje dolgoletne negotove razmere , dokončno pa določitev nove italijansko-jugoslovanske meje leta 1954, so zdesedkale  število avtohtonega prebivalstva , ki se je – ne glede na narodnost in na politično opredelitev – zaradi strahu, da bi ostalo odrezano od Trsta in izgubilo zaposlitev, množično preselilo v Trst, oz. na sosednje območje ali pa tudi odšla v druge države in na druge celine.”