Šola in kultura

Čeprav je bilo v avstrijskem cesarstvu že sredi 18. stol. uvedeno obvezno osnovno šolanje otrok, je to še v teku celega 19. stol. v naših krajih bilo le sporadično in odvisno od razpoložljivih možnosti duhovnikov, ki so ob poučevanju verouka vsaj delno prispevali k opismenjevanju otrok. 

Ker so zahtevali le pouk v slovenščini, so si Plavčani sami morali zgraditi novo šolo, ki stoji še danes. Z glasovi danimi poslancu italijanske narodnosti v istrski deželni skupščini pa so prebivalci Dolenje Škofije dosegli, da je ta izposloval  potreben denar za gradnjo prvega šolskega poslopja v vasi s po dvema velikima prostoroma v pritličju oz. v nadstropju. V njih se je od leta 1900 v dveh odvijal pouk dvorazredne ljudske šole v slovenščini, v ostalih dveh pa sta bila dva razreda italijanske šole za otroke kolonov s kortin in drugih prebivalcev istrobeneškega rodu. Slovensko je poučeval učitelj, Josip Bertok iz Čežarjev, ki je leta 1909 skupaj z vaščani ustanovil tako kulturno prosvetno društvo »Istrski grmič« kot tudi podružnico Kmečke hranilnice in posojilnice Koper za Škofije. V času narodnega preporoda so bila ustanovljena kulturna društva in čitalnica še na Badihi ( »Naš dom«) in na Plavjah ( »Skala« ), po prvi svetovni vojni pa še društvo »Slovenija« na Srednji Škofiji.

Po prvi svetovni vojni se je še nekaj časa nadaljeval pouk v slovenski in italijanski ljudski šoli, z letom 1924 pa je bil slovenski pouk ukinjen in je svoje delo nadaljevala le petrazredna obvezna osnovna šola Scuola elementare di stato izključno v italijanščini.  Enako sta za časa Italije delovala še italijanska osnovna šola v Tinjanu in na Plavjah. Nadaljevanje šolanja je bilo možno v poklicni industrijski šoli v Miljah ali na drugih srednjih šolah v Trstu.

Po drugi svetovni vojni je na Dolenji Škofiji zopet delovala osnovna šola tako v slovenščini kot v italijanščini. Poklicno šolanje in usposabljanje je bilo tedaj organizirano na Plavjah. Sicer pa so učenci po končani osnovni šoli nadaljevali večinoma na slovenskih srednjih šolah in na gimnazijah v Trstu ali v Kopru.  Za otroke iz cone B je bil najprej organiziran pouk Pri Lenardih, nato v novozgrajenem  zadružnem domu Škofije, po priključitvi Dolenje Škofije, Plavij, Badihe in Elerjev k Jugoslaviji pa se je pouk nadaljeval v šolah na Škofiji in na Plavjah, dokler ni prišlo do ustanovitve popolne osemletke Škofije v začetku 60-ih leta prejšnjega stoletja.  Konec petdesetih let je bilo na Škofijah ustanovljenih vrsta društev, med njimi je bilo obnovljeno tudi kulturno društvo »Istrski grmič«, ki, poleg športnega in drugih društev, deluje še danes.