Urbanistična zasnova Škofij

V začetku oktobra smo svetniki KS Škofije bili na predstavitvi urbanistične zasnove Škofij. Eno od izhodišč za izdelavo so bile izvedene delavnice na katerih so pripravljavci pridobili dodatna mnenja krajank in krajanov Škofij, ki so se delavnic udeležili. 

Kakor smo napovedali, je dokumentacija sedaj javno dostopna na spletni strani Mestne občine Koper ( https://www.koper.si/.../prostorsko-planerske-delavnice/ ) in na strani KS Škofije https://www.ks-skofije.si/za.../projekti-v-ks/oppn-skofije ( med priponkami na dnu ). 

"V naselju Škofije se v ospredje postavlja vzdržen razvoj, ki daje prednost notranjemu razvoju in prenovi obstoječega pred širitvami. Skozi prostorske posege se mora okrepiti identiteta kraja in ohranjati njegove lokalne značilnosti.

Posebno pozornost je treba nameniti funkcionalnim središčem naselja in zagotavljanju nemotene povezave do njih. 

Predviden je prostorski razvoj, ki združuje varovanje okolja, ohranjanje narave, trajnostno rabo naravnih virov, ohranjanje kulturne dediščine ter druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja."

1. Ohranitev in razširitev parkirišč na obrobju jedra naselja.

2. Vzpostavitev skupnega prometnega prostora v ožjem jedru naselja. Jedro naselja se prednostno nameni ne motoriziranemu prometu (pešcem in kolesarjem).  Umik parkirišč na obrobje jedra. 

3. Umeščanje nove prometne povezave za potrebe zgoščevanja zazidave.

4. Umirjanje motornega prometa na glavni cesti mimo središča Spodnjih Škofij.

5. Parkovna ureditev zelenega predaha med Spodnjimi Škofijami in območjem Čuk. Oblikovanje primarne parkovne površine na območju naselja Škofije.

6. Prenova obstoječega športnega igrišča na območju središča Spodnjih Škofij. Ohranjanje vedutnega razgleda.

7. Ureditev manjše zelene površine ob načrtovanem trgu.

8. Oblikovanje zelenega pasu ob Parenzani. Zasaditev vegetacije.

9. Ureditev manjšega trga na zahodnem delu jedra Spodnjih Škofij. Umik mirujočega prometa.

10. Ureditev trga v notranjosti jedra Spodnjih Škofij pred cerkvijo Srca Jezusovega. Umik mirujočega prometa. Oblikovanje osrednje javne površine na območju Škofij.

11. Zgoščevanje stavbnega tkiva z zazidavo manjšega merila (enodružinskih hiš, dvojčkov, vrstnih hiš). 

12. Zgoščevanje stavbnega tkiva z zazidavo srednjega merila. Umeščanje družbenih stavb (dom starejših občanov, trgovski objekti, medgeneracijski center).

13. Umestitev in oblikovanje območja tržnice lokalnega pomena.

1. Dodatne parkirne površine namenjene za potrebe pokopališča.

2. Izvedba južne obvozne ceste, ki Zgornje Škofije neposredno povezuje z omrežjem hitre ceste in avtocestnim omrežjem.

3. Umeščanje nove prometne povezave za potrebe nove zazidave pozidave.

4. Revitalizacija parkovne površine na območju vrtca Škofije.

Pozornost se nameni ohranjanju kulturne dediščine spominskega parka. 

5. Ureditev športnega parka ob osnovni šoli. Navezava na obstoječe športnorekreacijske površine v sklopu osnovne šole. 

6. Vzpostavitev prostorske povezave v zelenju, ki omogoča kvaliteten dostop pešcev do območja športnega parka. Zasaditev drevoredov. 

7. Zeleni predah med načrtovano pozidavo in pokopališčem.

8. Vzpostavitev večje zelene površine ob športnorekreacijskem parku. 

9. Razširitev območja pokopališča proti vzhodu.

10. Zgoščevanje stavbnega tkiva z zazidavo manjšega 

merila (enodružinskih hiš). 

11. Širitev stavbnega tkiva z zazidavo manjšega merila 

(enostanovanjske hiše, dvojčki, vrstne hiše).

12.  Zagotavljanje visokega faktorja zelenih površin. Zagotavljanje kvalitetnih javnih zelenih površin.

1. Ohranitev obstoječih parkirišč na območju mejnega prehoda Škofije.

2. Razširitev dostopne ceste do stanovanjskega območja. 

3.  Ob Škofijskem potoku - Vzpostavitev obvodne povezave, ki povezuje središče Spodnjih Škofij z mejnim prehodom. Navezava na graničarske poti. Tvori segment krožne poti na območju naselja.

4. Zgoščevanje stavbnega tkiva z zazidavo manjšega merila (enodružinskih hiš).

5. Zgoščevanje stavbnega tkiva z zazidavo srednjega in večjega merila. Razvoj površin, namenjenih obrtnim dejavnostim in industriji.

6. Razvoj površin, namenjenih trgovskim dejavnostim na območju mejnega prehoda Škofije.

7. Razvoj površin, namenjenih trgovskim in turističnim dejavnostim na območju mejnega prehoda Škofije.

Ključnega pomena za razvoj naselja tako v širšem lokalnem, kot v ožjem smislu naselja Škofije je dobra prometna povezanost. 

Najpomembnejšo prometnico predstavlja hitra cesta, ki območje naselja Škofije povezuje z večjimi urbanimi središči znotraj in izven državnih meja (Koper, Trst). Naselje Škofije se na hitro cesto priključuje preko dveh (2) prometnih priključkov na jugu in severu naselja. 

Najpomembnejše prometnice na območju naselja predstavlja regionalna cesta Škofije – 0235, ki poteka skozi središče naselja, regionalna cesta Škofije – Lazaret – 1407 in regionalna cesta Škofije – Dekani 1405. Prednostno se regionalna cesta Škofije – 0235, na segmentu, kjer poteka ob središču Spodnjih Škofij, prekategorizira v lokalno cesto, kar omogoča izvajanja ukrepov umirjanja prometa. 

V novo pomembno mestno povezavo se preoblikuje in prekategorizira lokalno cesto Spodnje Škofije – 177331, ki poteka po zahodni strani hitre ceste (ob zaselku Čuk). Okrepitev ceste rezultira v prometni razbremenitvi prometnice v središču naselja.

Na območju naselja Škofije se predvidi izvedba obvoznice, ki Zgornje Škofije neposredno povezuje z državnim avtocestnim omrežjem. Načrtovana obvoznica lokalno cesto Sp. Škofije - Zg. Škofije – 177061 prometno delno razbremenjuje in omogoča umeščanje ukrepov umirjanja prometa na izobraževalnem območju naselja (osnovna šola in vrtec).

Predvidi se izvedba novih lokalnih cest. Nove prometne povezave se načrtujejo med cestama Plavje – Spodnje Škofije - 177062 in cesto Sp. Škofije - Zg. Škofije – 177061 ter med cesto Sp. Škofije - Zg. Škofije – 177061 in načrtovano obvoznico naselja. Javne poti predstavljajo interne dostopne ceste.

Območje središča naselja Škofije se, skladno s sodobno trajnostno politiko, prometno razbremenjuje. Površine v ožjem jedru naselja se namenijo skupnemu prometnemu prostoru, kjer ni delitve glede na različne uporabnike prostora oziroma motorizirane in ne motorizirane udeležence v prometu (vozne pasove in pločnike), temveč vsi udeleženci souporabljajo vso površino, pri čemer imajo pešci in kolesarji prednost in velja načelo pažnje na šibkejšega. 

Koncept skupnega prometnega prostora se delno prekriva s pojmom območja umirjenega prometa, vendar je pri skupnem prometnem prostoru poudarek na souporabi skupne površine.

Cestno omrežje sestavljajo tri ravni prometnih vozlišč. Primarna, sekundarna in terciarna prometna vozlišča, ki odražajo pomembnost in obremenjenost v prometnem sistemu. 

Stičišča hitre ceste in regionalnih, prometno bolj obremenjenih cest predstavljajo primarna vozlišča, ki se nahajajo na območju južnega in severnega priključka na hitro cesto. 

Sekundarna prometna vozlišča predstavljajo stičišča regionalnih in pomembnejših lokalnih cest.

Terciarna vozlišča pa predstavljajo stičišča preostalih cest naselja, ki so kot posledica predvidene obvoznice in ukrepov za razbremenjevanje prometa, manj prometno obremenjena.

Mirujoči promet se umika iz jedra naselja na njegove robove. Površine predhodno namenjene mirujočemu prometu se oblikujejo kot kvalitetne javne površine. Ohranjajo in nadgrajujejo se obstoječe parkirne površine na robu jedra. 

Del parkirnih površin za dejavnosti v središču naselja se zagotavlja v parkirni hiši na vzhodnem robu.